Druga stranka se v danem roku ni odzvala, mediator pa je zadevo presodil le na podlagi navedb pobudne stranke.
1. Predmet mediacije
Pobudna stranka Saša si želi več distance v odnosu s svojo mamo, drugo stranko Nino, ki po opisu želi ves prosti čas preživljati skupaj. Saša tudi meni, da bi morala imeti Nina svoje prijatelje.
2. Presoja
Ker se druga stranka v danem roku ni odzvala, ta presoja temelji zgolj na Sašinih navedbah. Mediator ne ugotavlja Nininih namenov ali stališč. Sašina želja po prostoru zase in Ninina želja po družbi sta obe razumljivi. Starševska želja po bližini in otrokova potreba po prostoru sta povsem človeški, in zahteva po zdravi distanci ni zavrnitev, temveč običajno ponovno dogovarjanje odnosa. Hkrati Saša nadzoruje le svoj koledar, ne Nininega družabnega življenja. Nina ima pravico do svojih prijateljstev in enako pravico, da jih nima, tako kot ima Saša pravico zavrniti povabila. Tu niso bile jasno kršene nobene pravice; stranki imata legitimne in nasprotujoče si zahteve, zato poštena rešitev ni v iskanju krivde, temveč v odprtosti in kompromisu.
3. Svetovalna presoja mediatorja
- Mediator priporoča, da Saša z Nino spregovori toplo in neposredno ter pojasni, da ceni Nino, a potrebuje več zraka. Takšno prošnjo, izraženo kot iskreno željo, ne kot očitek, je veliko lažje slišati.
- Razumno bi bilo dogovoriti se o stalnem, rednem času skupaj – tedenskem obisku, rednem klicu, skupnem obroku – da bo imela Nina zanesljivo bližino, Saša pa si preostanek tedna ohrani zase.
- Zunaj teh dogovorjenih trenutkov naj se Saša počuti svobodno zavrniti nadaljnja povabila brez občutka krivde. Ljubeznivo »tokrat ne, a veselim se najinega običajnega časa« bolje varuje odnos kot molčeča zamera.
- Kar zadeva Ninine prijatelje, mediator predlaga spodbujanje, ne predpisovanje. Saša lahko nežno opozori na hobije, skupine ali izlete, v katerih bi Nina morda uživala, a končna izbira je njena. Urejanje njenega družabnega življenja od zunaj bi bil korak preveč.
- Ker Nina ni sodelovala, mediator svetuje, da se Nino vseeno povabi k odgovoru; če želi deliti svoj pogled, se lahko mediacija kadar koli ponovno odpre.
4. Zaključna beseda
Znanost še ni izumila instrumenta, ki bi bil sposoben izmeriti resnično razdaljo med tem, kar mati misli z »preživimo dan skupaj«, in tem, kar njen otrok sliši kot »odpovej vse druge načrte za vedno« – dokler tak instrument ne obstaja, najbolj zanesljiv družinski instrument, kar jih je bilo kdaj razvitih, ostajata skupni koledar in prijazno izrečeno: »Kaj pa nedelja?«