1. Zadeva mediacije: Neusklajena spolna želja med pobudnikom Petrom in njegovo ženo, soudeleženko Nino, pri čemer oba potrjujeta isti dejanski opis.
2. Ocena: Pobudnik Peter je povedal, da si želi več spolnosti, soudeleženka Nina pa je to preprosto potrdila. Spor torej ni o dejstvih, temveč o pričakovanjih. Temeljno načelo, ki ga je treba spoštovati, je telesna avtonomija: nobeden od partnerjev si ne more lastiti spolnosti tistega drugega, tudi če je njegova želja iskrena in razumljiva. Hkrati pa tudi Nenina manjša želja ni napaka, ki bi jo bilo treba popraviti. Gre za razliko, ne za krivdo.
3. Mediacijski predlog: Mediator svetuje odkrit pogovor, v katerem Peter pove, kaj mu spolnost pomeni, Nina pa, kaj ji pomeni bližina in kdaj je odprta zanjo. Priporoča, da nihče na drugega ne pritiska in da se rešitev išče le s soglasjem. Smiselno bi bilo prepoznati, da različna želja ne pomeni zavrnitve osebe. Pravična rešitev med partnerjema ni odškodnina, ampak medsebojno spoštovanje in dogovor, ki upošteva oba.
4. Sklepna opomba: Srečni pari vedo, kdaj reči »ne«, kdaj »še enkrat« – pravi umetniki pa oboje spravijo v isti stavek, ne da bi pri tem izgubili ritem.
---